Eden izmed glavnih izzivov sodobnih razvitih družb je staranje prebivalstva. Staranje družbe je proces, ki je posledica razvoja na mnogih področjih, ki so povezana z zagotavljanjem boljšega zdravstvenega stanja ljudi, dviga kakovosti življenja in življenjskega standarda populacije, tehničnega in tehnološkega napredka, spremembe strukture delovnih mest, vseživljenjskega učenja itd. Staranje prebivalstva je zato vsekakor velik dosežek sodobnih družb. Da pa bi ta dosežek ohranili in obvladovali ter starejšim ljudem, ki so tudi po upokojitvi še vedno vitalni, zdravi in delovno sposobni, omogočili kakovostno starost, se sodobne družbe vedno bolj zavedajo pomena vlaganja v različne trajnostne in medgeneracijske programe, ukrepe in rešitve. Predlagani projekt odgovarja na ta problem in potrebo z igradnjo avstrijsko-slovenskega socialnega omrežja, ki bo krepilo čezmejne stike, spodbujalo čezmejno izmenjavo dobrih praks, omogočalo skupno iskanje novih inovativnih rešitev na področju socialnega, kulturnega in regionalnega razvoja ter skrbelo za ustanovitev in delovanje novega dnevnega Centra aktivnosti za starejše v Globasnici.

Znanstvene raziskave, zaključki strokovnih srečanj v obliki okroglih miz, konferenc in posvetov ter mnenja starejših ljudi v slovenskem in avstrijskem lokalnem okolju kažejo, da je trenutno najmanj narejenega na področju zagotavljanja kakovostnega staranja ljudi, ki so stari nad 65 let in (še) ne potrebujejo storitev in programov (popolnega) institucionalnega varstva, a se kljub temu soočajo z nekaterimi težavami, ki se jim zdijo nepremagljive – osamljenost, socialna izključenost, informacijska nepismenost itd. S tega vidika se je koncept t.i. centrov aktivnosti za starejše, kateri zagotavljajo socialne, kulturne, informacijske, svetovalne, izobraževalne in prostočasne aktivnosti za starejše, izkazal za izredno pozitivno, kakovostno in trajnostno rešitev. Primeri dobrih praks nekaterih centrov aktivnosti, ki že več let uspešno delujejo v Sloveniji, kažejo, da je pri starejših zanimanje za vključenost v tovrstne programe zelo veliko, še posebej pri starejših ljudeh, ki živijo sami in spadajo v kategorijo socialno šibkega prebivalstva (marginalne družbene skupine) in si tovrstnih storitev, ki jih nudijo centri aktivnosti, bodisi ne morejo privoščiti po tržni ceni bodisi nimajo informacij o tem, kam se obrniti v različnih življenjskih situacijah. S tega vidika centri aktivnosti za starejše predstavljajo rešitev, ki starejšim prebivalcem ponuja prostor, kjer lahko dobijo informacije na enem mestu, brez večje potrebe po mobilnosti, ki je pri tej populaciji pogosto prostorsko, finančno in gibalno okrnjena.

Bogat vsebinski program v centrih aktivnosti za starejše pa jim tudi omogoča, da na različne kreativne načine zapolnijo svoj prosti čas, prenašajo svoja znanja in izkušnje na mlajše generacije ter produktivno prispevajo k ohranjanju kulturne, jezikovne in naravne dediščine lokalnega in regionalnega okolja. Ker veliko starostnikov, ki sicer bivajo v okviru svojih družin in so vključeni v tovrstne centre, ne zmore več varno ali popolnoma opravljati nekaterih vsakodnevnih opravil, ki so nujne za življenje (npr. varna uporaba gospodinjskih aparatov, peči za ogrevanje itd.), se je dnevno varstvo starejših izkazalo za rešitev, ki jo podpirata tudi srednja in mlajša generacija, kajti dnevno varstvo starejših v času njihove službene odsotnosti jim precej olajša skrb za starejše svojce. Center aktivnosti za starejše je zato alternativna oblika institucionalnega varstva, ki lahko dopolnjuje družinsko oskrbo starejših, razbremenjuje družinske člane in starejšim podaljšuje možnost bivanja v lastnem domu. Do nedavnega se je takšna oblika pomoči izvajala predvsem v domovih za starejše občane. V zadnjih letih so predvsem strokovnjaki in uporabniki storitev opozarjali, da je, predvsem zaradi razlik znotraj starejše populacije (razlike v aktivnostih, interesih, zmožnostih, zdravstvenem stanju, itd.), potrebno storitve za starejše ponuditi tudi izven domov za starejše občane, pri tem pa razvijati tudi nove vsebine, ki so zanimive in uporabne za tisti del populacije starejših, ki ( še) ne potrebujejo (popolnega)  institucionalnega varstva.

Zaradi pozitivnih izkušenj Centra dnevnih aktivnosti za starejše v Ljubljani in Regijskega centra medgeneracijskega druženja Celje, se je tudi v kraju Globasnica na Avstrijskem Koroškem  pokazala potreba po tovrstnem centru, kajti trenutno ne obstaja nobena takšna ustanova, ki bi na dvojezičnem območju zagotavljala neprofitne storitve za starejše. Podatki kažejo, da je interes med starejšimi (65+), ki bi koristili te storitve, velik, hkrati pa bi ta aktivnost izkoristila potenciale tamkajšnjega podeželja. Demografski trendi pa kažejo, da bo teh ljudi vedno več. Glavna ciljna skupina Centra aktivnosti Globasnica, ki bi ga ustanovili s predlaganim projektom, so starejši prebivalci, ki bivajo v lokalnem okolju. Ker bo center dvojezičen, se bodo lahko v njegove aktivnosti vključili prebivalci slovenske in avstrijske narodnosti, kar veča možnosti za večje število uporabnikov centra, hkrati pa spodbuja pozitivne medkulturne odnose med dvema narodoma, ki živita na istem geografskem območju, ustvarja čezmejne kulturne in socialne stike ter prispeva k ohranjanju kulturne in jezikovne dediščine tega geografskega območja. Povezava z lokalnimi vrtci in šolami, ki bodo povabljeni k sodelovanju pri pripravi in izvedbi vsebinskih aktivnosti centra, bo projekt dosegel tudi mlade generacije. Medgeneracijske aktivnosti centra bodo prispevale k prenosu znanja med mladimi in starejšimi, spodbujale bodo druženje in stike med generacijami ter prispevala k preseganju stereotipov glede starosti in večji strpnosti med generacijami. Izkušnje kažejo, da imajo stiki in skupne aktivnosti mladih in starejših pozitivne učinke na vse generacije in družbo v celoti.

Uporabniki bodo s storitvami Centra aktivnosti Globasnica dobili priložnost za vključevanje v različne aktivnosti, s katerimi bodo krepili intrageneracijske in intergeneracijske socialne in kulturne stike, izboljšali svoje znanje (tudi na področjih, ki so jih vedno zanimali, a v času svoje aktivne dobe niso našli časa zanje), ohranjali svoje psihofizične sposobnosti in zdravje ter podaljšali svoje kakovostno življenje v domačem okolju. Podatki namreč kažejo, da ljudje, ki so vključeni v tovrstne programe, dalj časa ostajajo vitalni in zato kasneje potrebujejo popolno institucionalno oskrbo. Ker je center medgeneracijski in ker bo ponujal množico različnih aktivnosti, v katere bodo vključeni posamezniki, izobraževalne institucije, društva upokojencev in druge organizacije iz Avstrije in Slovenije, je projekt namenjen širokemu krogu koristnikov. Čeprav je center v prvi vrsti namenjen starejšim, ki želijo aktivno preživeti dan, projekt ni omejen samo na upokojence, ampak je vključujoč za različne družbene skupine. Predvsem samopomoč, medsebojna pomoč, prostovoljstvo in medgeneracijske aktivnosti so tista dodana vrednost, ki je atraktivna in uporabna za različne koristnike storitev centra. V času, ko je solidarnosti med ljudmi vedno manj, dobre prakse kažejo, da je investicija v centre aktivnosti za starejše sorazmerno majhna glede na družbeno, socialno in kulturno dodano vrednost in dobrobiti, ki jih ti centri ustvarjajo.

Z ustanovitvijo centra Globasnica se odpirajo nove možnosti in priložnosti za čezmejno sodelovanje na področju centrov dnevnih aktivnosti. Novi center bo namreč v prvi vrsti rezultat čezmejnega prenosa znanj in izkušenj obstoječih centrov v Ljubljani in Celju. Hkrati s tem pa ustanovitev novega centra ponuja priložnost, da vsebine in programe tovrstnih centrov v Sloveniji obogatimo s čezmejnimi vsebinami, ki spodbujajo multikulturnost, spoznavanje avstrijskega jezika, kulture in naravne dediščine. Poleg tega odprtje avstrijskega centra prinaša možnosti za nove programe strokovne izmenjave kadrov in prostovoljcev ter njihovega usposabljanja, ki prinašajo bogate koristi za razvoj na socialnem področju za obe državi ter odpirajo priložnosti za trajno čezmejno sodelovanje na tem področju. Predvidevamo namreč, da bo avstrijsko-slovensko socialno omrežje ostalo aktivno tudi po zaključku projekta.